Od državnega monopola do odpiranja trga
Od Igralnega zakona iz leta 1995 je Slovenija ohranjala enega najbolj restriktivnih igralniških okvirov v Evropi. Zakon je določil strogi državni monopol, kjer imata samo dva ponudnika – Loterija Slovenije in Športna Loterija – licence za ponujanje klasičnih iger na srečo, vključno s stavami na šport, loterijo in bingo.
Za igranje v igralnicah vlada omejuje koncesije na 15 igralnic in 45 igralnih dvoran, vse vezane na domača podjetja s strogimi lastniškimi zahtevami. Tuji ponudniki so bili zgodovinsko gledano popolnoma izključeni iz legalnega trga.
Leta 2025 je Ministrstvo za finance objavilo osnutek sprememb, zasnovanih za:
- Povečanje števila licenciranih ponudnikov z dveh na pet za klasične igre na srečo
- Odpiranje razpisov za nove koncesije tako za domača kot za podjetja s sedežem v EGP
- Odpravo zahteve, da morajo imeti ponudniki sedež v Sloveniji
- Odpravo omejitve lastništva na 20 % pri imetnikih koncesij, kar omogoča tuje naložbe
- Usklajevanje z načeli enotnega trga EU po pritisku Evropske komisije
Pritisk EU prisili Slovenijo k ukrepom
Evropska komisija je že dolgo preučevala slovenske omejitve igranja na srečo kot potencialno nezdružljive z načeli EU o prostem pretoku storitev. V skladu s členom 56 Pogodbe o delovanju EU države članice ne smejo vzdrževati neupravičenih ovir za čezmejno opravljanje storitev – vključno z igrami na srečo.
Osnutek sprememb izrecno priznava, da je Komisija “spomnila” Slovenijo na različne sodbe Evropskega sodišča o restriktivnih zakonih o igrah na srečo. Medtem ko države članice obdržijo pristojnost za urejanje iger na srečo zaradi javnega zdravja in preprečevanja kriminala, morajo biti te omejitve sorazmerne in dosledne.
Trenutni slovenski okvir – ki blokira tuje ponudnike, medtem ko državljani prosto dostopajo do platform zunaj jurisdikcije – ne izpolnjuje tega testa doslednosti. Predlagane reforme predstavljajo poskus usklajevanja domače zakonodaje in hkrati pridobivanja davčnih prihodkov, ki trenutno odtekajo nelicenciranim ponudnikom.
Velikost trga in rastna pot
Kljub regulatornim omejitvam se slovenski igralniški trg še naprej širi. Industrijske napovedi ocenjujejo skupni prihodek od iger na srečo približno 498 milijonov evrov v letu 2025, pri čemer spletne igre na srečo prispevajo vse večji delež.
Spletni segment je pokazal letno rast, večjo od 8 %, ki jo poganjata prodor pametnih telefonov, izboljšana internetna infrastruktura in spreminjajoče se preference igralcev v prid digitalnim platformam. Do leta 2030 bi lahko skupni obseg trga po trenutnih napovedih dosegel 564 milijonov evrov.
Vendar pa se precejšen del te dejavnosti odvija preko platform zunaj jurisdikcije, ki delujejo zunaj slovenske pristojnosti – to so prihodki, ki jih predlagane reforme želijo zajeti s pravilnim licenciranjem in obdavčitvijo.
